Novice

Deroča voda v Šmarju pri Jelšah

Ministrstvo pozvalo k prijavi škode

13. junij 2018 ob 10:43
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V delih Dolenjske in Posavja je popoldne padavinska voda zalila nekaj stavb. V Šmarju pri Jelšah sta bila poplavljena šola in kulturni dom, nad policijsko postajo pa se je sprožil plaz, ki bližnjih objektov za zdaj ne ogroža. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je pozvalo k prijavi škode v gospodarstvu.

Agencija za okolje (Arso) opozarja, da zvečer in v noči na četrtek pričakujemo predvsem v osrednjem in vzhodnem delu države pogoste nevihte s krajevno močnimi nalivi. Arso, ki je objavil oranžni alarm za celotno Slovenijo, opozarja, da se lahko ob nalivih pojavijo tudi močnejši sunki vetra in toča, mogoči so hitro naraščajoči hudourniki in zastoji meteorne vode.

Popoldanska nevihta zalila nekaj kleti
Na Trebanjskem in v Posavju je popoldanska padavinska voda zalila nekaj pritličnih stavb in kleti, močan veter je na cesti od Trebnjega proti Mirni podrl nekaj dreves.



Na novomeškem centru za obveščanje so povedali, da je padavinska voda zalila objekt v Gorenjem Medvedjem selu, trebanjsko kmetijsko zadrugo in hišo v njeni soseščini. Na pomoč so priskočili gasilci iz lokalnih društev Trebnje in Ponikve.

V Dolenjskih Toplicah je voda zalila prostore podjetja Črtalič, iz katerih so lokalni gasilci že izčrpali 25 kubičnih metrov vode, so dodali. Na brežiškem centru so za Posavje navedli, da je padavinska voda na območju od Kostanjevice na Krki do Sevnice v manjšem obsegu zalila nekaj kleti. Uprava za zaščito in reševanje poroča tudi o težavah zaradi meteorne vode tudi v Črni na Koroškem.

Ministrstvo pozvalo k prijavi škode v gospodarstvu
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je gospodarske družbe, samostojne podjetnike, posameznike, zavode in zadruge, ki so 8. junija utrpeli škodo v močnem neurju s poplavami, pozvalo, naj do 27. junija prijavijo oceno škode. Prijavijo lahko škodo na strojih, opremi, zalogah in pri izpadu prihodka.

Kot so danes sporočili z ministrstva, se ocenjevanje neposredne škode v gospodarstvu začenja z zbiranjem vlog oškodovancev v občinah Dobrna, Mozirje, Prebold, Podčetrtek, Rečica ob Savinji, Rogatec, Šentjur, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Tabor, Velenje, Vojnik, Zreče, Apače, Dobrovnik, Kobilje, Ljutomer, Razkrižje, Šalovci, Velika Polana, Veržej, Črnomelj, Semič, Goriščnica, Majšperk, Ormož in Zavrč.

Skladno s shemo državnih pomoči so iz tega izločena podjetja iz sektorjev ribištva in ribogojstva ter podjetja, dejavna na področju proizvodnje, predelave in trženja kmetijskih proizvodov in iz dela gozdarskega sektorja, so spomnili.

Oceno škode morajo oškodovanci poslati na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer na naslov Trubarjeva ulica 11, 2000 Maribor z oznako Poplave 2018 ali na e-naslov poplave2018.mgrt@gov.si.

  • Neurje največ težav povzročilo v Zasavju
  • Junija v Sloveniji še ni bilo dneva brez neviht
G. C., G. K. Prijavi napako
 

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 24

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • Rasta75 13. junij 2018 ob 11:05
    Prijavi neprimerno vsebino
    Neurja, ki so nedavno že prizadela številne dele Slovenije, spet grozijo

    Ne bo držalo. Grozijo nova neurja.
    +50
    -2
  • GoodFella 13. junij 2018 ob 11:16
    Prijavi neprimerno vsebino
    Počasi bo morala oblast (in tudi vsi mi) začeti resno razmišljati o dolgoročnejših, sistemskih in bolj preventivnih ukrepih za soočanje z naravnimi ujmami, ker uničujoča neurja, toča, vetrovi, poplave, suše itd. niso prehodnega značaja, ampak v luči vse očitnejših klimatskih sprememb žal postajajo stalnica, čemur se bomo morali ustrezno prilagoditi. To pa bo seveda zahtevalo tudi znatnejša finančna sredstva, infrastrukturne, organizacijske in druge rešitve . Lahko pa še naprej tiščimo glavo v pesek in čakamo na naslednje neurje, ki bo spet povzročilo 20 in več milijonsko škodo. Vsakokratna solidarnostna pomoč je seveda hvalevredna in dobrodošla, vendar pa lahko zgolj dopolnjuje nek organiziran sistemski pristop, pri čemer pa se zgledujmo po dobrih praksah razvitih držav, ki lahko pridejo v poštev v Sloveniji.
    +35
    0
  • oliva 13. junij 2018 ob 11:40
    Prijavi neprimerno vsebino
    Močno upam, da ne.
    Držite se vsi na ogroženih območjih in srečno!
    +12
    0
  • penzl 13. junij 2018 ob 11:57
    Prijavi neprimerno vsebino
    @GoodFella glede na to, da še zdaj niso povsod izvedli protipoplavnih ukrepov, pa nas že več kot deset let konkretno poplavlja, nisem preveč optimističen. V tej državi je dolgoročno razmišljanje in ukrepanje očitno znanstvena fantastika.
    +15
    0
  • oliva 13. junij 2018 ob 12:01
    Prijavi neprimerno vsebino
    Se strinjam z vama, @GoodFella in @penzl.

    Vse ja sam ad hoc, flika se posamezne luknje, namesto da bi popedenali z dolgoročnejšimi strategijami.
    +10
    0
  • pasant 13. junij 2018 ob 12:17
    Prijavi neprimerno vsebino
    Edini, ki imajo dolgoročne rešitve so Kitajci. Ostali smo ujetniki "demokracije" in štiriletnih (če jim uspe) obdobij med volitvami, v katerih se koalicije žrejo med sabo.
    +10
    -4
  • Luka Novak 13. junij 2018 ob 12:50
    Prijavi neprimerno vsebino
    Navodila uprave za zaščito in reševanje za ukrepe ob neurjih so nekoristna že v prvi točki.

    Slovensko vremensko napoved nima smisla spremljat, ker preprosto ni dovolj natančna za današnji čas ter tiste, ki so od vremena odvisni. Bolj natančno bi verjetno dobili v plačljivi obliki, kot je praksa ponekod po svetu. Agencijo sicer plačujemo, vendar je učinek skromen. Potrebne bodo spremembe, podobno kot pri obrambi pred točo. Ki je pri npr. sosedih učinkovita.

    Lokalno vreme veliko bolj natančno napoveduje narava sama, npr. mačke imajo tipično obnašanje, ki napoveduje dež. Osebno bi ljudem priporočal, naj se naučijo opazovat naravo. Ter razmišljat dolgoročno z zdravo kmečko pametjo - npr. betonska streha, namesto "zavarovanja na novo vrednost".
    +10
    -3
  • Olorin 13. junij 2018 ob 13:06
    Prijavi neprimerno vsebino
    Spet gledam v nebo in cakam poziv ali sireno. Ni kaj, letosnji junij je kar... hm, zanimiv.
    +9
    0
  • mooodeeel 13. junij 2018 ob 13:44
    Prijavi neprimerno vsebino
    Ali taki stresniki dejansko ne obstajajo v nekem drugem materialu, npr. v nekaksni gumi ali trdi plastiki, ki jih toca ne more razbiti in ki se tako drzijo strehe, da jih se tako mocan veter ne more odpihnit??
    +4
    0
  • ro004 13. junij 2018 ob 14:50
    Prijavi neprimerno vsebino
    @mooodeeel

    Obstajajo npr.: strešna kritina Gerard, ampak je dražja.
    +2
    -1
 

Avdio & Video

  • Nevarnost zastrupitve z oporečnim mesom

  • Varuh pravic živali

  • Na Apaškem polju zastrupljenih več psov

  • Nemški volčji špic

Facebook

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov.

S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!