8. avgust 2018 ob 08:47 MMC RTV SLO Pogled v zgodovino

Iščemo: Imate še danes doma kultni televizijski sprejemnik minirama?

Minirama je bil prvi prenosni črno-beli televizijski sprejemnik. Ga še hranite? Foto: MMC-jev uporabnik/milan t

V Dokumentarnem programu nastaja vrsta oddaj, ki se poklanja 60. obletnici Televizije Slovenija in zlatim časom, ko se je še snemalo na filmski trak. Analogne televizorje so zamenjali digitalni televizijski sprejemniki, prav tako ste leta 2014 na našem programu gledali zadnji televizijski film, ki so ga posneli na filmski trak, Kolo: Pesem za Matija Jamo, režiserja Amirja Muratovića.

Feljton Televizija Emona, ki ga bomo snemali septembra, bo predstavil posnetke izkopavanj rimske Emone, ki so jih naše kamere ujele od 60. let pa vse do danes, ko je Ljubljana, podobno kot v 60. in 70. letih, postala prizorišče obsežnih gradbenih del in s tem tudi arheoloških raziskav. Gledalci bodo lahko spremljali zavzetost arheologov, ki so pred desetletji reševali dediščino pred gradbenimi stroji. Celo ponoči so dežurali in skušali ohraniti ostaline antične predhodnice Ljubljane. Rdeča nit 30-minutnega dokumentarnega feljtona pa bodo Iskrini televizijski sprejemniki Minirama, na katerih smo lahko spremljali tudi, še na film posnete, zgodbe o starih Emoncih. Feljton bo poklon starim dobrim televizijskim časom in dobremu dizajnu.

Minirama je bil prvi prenosni črno-beli televizijski sprejemnik, ki je na tržišče prišel leta 1973. Zasnovala ga je Iskrina ekipa, ki jo je vodil inženir Jurij Butina, zanimivo oblikovalsko podobo pa je domisli Boris Rozman. Televizorji, ki jih izdelovali v več barvah, so hitro postali hit. Modri, rdeči, oranžni, rumeni ali beli ... malodane vsako gospodinjstvo je imelo svojo miniramo. Cenovno so bili dostopni, predvsem pa so bili zelo priročni. Gledalci so televizijski program lahko spremljali tudi zunaj svojih domov. Enostavno so ga naložili v avto in odpeljali s seboj na počitnice. Iz Iskrinega obrata v Pržanu, kjer so jih proizvajali do leta 1991, so jih izvažali tudi v Iran in Irak. Danes velja za enega od mojstrovin jugoslovanskega industrijskega oblikovanja.

Prijazno vas pozivamo, da nam pomagate soustvariti dokumentarni feljton. Če imate še vedno ta izjemno priljubljen televizijski sprejemnik, vas prosimo, da nam ga posodite za čas snemanja od 28. 8. do 6. 9. 2018. Po končanem snemanju jih bomo vrnili in se lastnikom zahvalili v odjavni špici.

Kontakt: Matjaž Ham matjaz.ham@rtvslo.si

Maja Bahar Didović

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 15

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor



Zadnji prispevki